10 razlogov ZA vrtec

prispevek pripravila: Nataša Gregur, univ.dipl.psih.

V teh turbulentnih časih, še posebej sedaj, ko je zaradi epidemije v vsaki družini vprašljiva ekonomska in socialna varnost, se starši verjetno še toliko bolj sprašujete, zakaj bi vaš otrok obiskoval vrtec.

Proti argumentov lahko najdemo kar nekaj: »Moj otrok je premajhen.«, »Vrtec je predrag.«, »Zakaj bi plačeval-a vrtec, če je lahko otrok z menoj doma.«, »Babica servis je cenejši.« in še bi jih lahko naštevali. Vsak od teh argumentov je za starša, ki ga ima, v danem trenutku tudi tehten in prepričljiv. Pa vendar poglejmo in dobro premislimo, kaj ima od tega otrok.

Po različnih primerjalnih študijah evropskih in svetovnih sistemov predšolske vzgoje, lahko trdimo, da imamo v Sloveniji visokokakovostni vrtec. Tudi socialno ugoden, saj je za družine s slabimi socialno ekonomskimi pogoji brezplačen.

Vrtec daje osnovo, temelje za družbeno, akademsko in vseživljenjsko učenje, ki bodo otroku pomagala do uspeha v osnovni šoli in kasneje v življenju.

Pa si poglejmo podrobneje, kje so tiste prednosti vrtca?

1. Vrtec je priložnost za otrokov razvoj.

Glavni namen in naloga vrtca je strokovno in smotrno organizirati otrokov čas in življenje v vrtcu tako, da v različnih življenjskih okoliščinah in načrtovanih dejavnostih lahko s svojo aktivno vlogo razvija svoje sposobnosti. Na ta način vrtec ustvarja ugodne pogoje za razvijanje otrokovih potencialov, pospešuje njegov vsestranski razvoj, ga pripravlja na reševanje vedno zahtevnejših nalog in na življenje v skupnosti.

Večini raziskavam, ki so se ukvarjale z vprašanjem, kako vrtec vpliva na razvoj otroka je skupno to, da ima predšolska vzgoja pozitiven vpliv na razvoj otroka, najpomembnejši pa pri tistih otrocih, ki izhajajo iz manj spodbudnega socialnega okolja.

2. Vrtec pripravi otroka na šolo.

Morda boste kje na katerem mestu slišali proti argument, da se je vrtec tudi preveč »pošolal«, da je prevelik poudarek na akademskih dosežkih in na račun tega se otrokom jemlje čas za igro. Brez skrbi. To ne drži. Vrtec otrokom ponuja oboje. Dobro poznavanje psihologije razvoja in učenja otrok s strani vzgojiteljev omogoča, da v vrtcu organizirajo prostor, čas in dejavnosti tako , da so usklajeni z otrokovimi socialnimi, čustvenimi, kognitivnimi in fizičnimi sposobnostmi.

Mnoge raziskave so pokazale, da se otroci, ki so dalj časa vključeni v vrtec, lažje vključujejo v šolsko delo, kot tisti, ki se ob vstopu v šolo prvič srečajo s kolektivnim življenjem in delovnimi nalogami. Socialna zrelost, socialne kompetence in zrelost za vstop v šolo so pri teh otrocih izrazitejše. Otroci, ki so dalj časa vključeni v vrtec, so boljši pri matematiki in bralnih spretnostih in pri teh dosegajo boljše rezultate, izrazitejše so tudi kognitivne sposobnosti.

3. Vrtec spodbuja socialni in čustveni razvoj otroka.

Da se bo otrok pričel učiti in da bo učenje steklo kar se da optimalno, se mora najprej počutiti sprejetega in varnega, zaupati mora vzgojitelju. Že 3-letni otrok lahko brez večjih težav in za dlje časa preživi stran od staršev in vzpostavi zaupljive odnose z odraslimi zunaj družine. To je obdobje t.i. psihološkega rojstva otroka, ko osvoji predstavo o konstantnosti objektov (se zaveda, da objekti obstajajo, tudi če jih ne vidi). V vrtcu spodbujamo tople odnose med otroki, vzgojitelji in starši. Vzgojitelji s postopnim uvajanjem otroka vzpostavijo zdravo in varno navezanost, kar pa ne gre brez sodelovanja s starši. Prvi pogoj za varno navezanost z vzgojiteljem je zaupanje vanj, ki ne bo zagotovljeno, če vzgojitelju ne bodo zaupali starši. Za otrokov optimalni razvoj je zato izjemnega pomena dobro sodelovanje z družino ter skladnost vrtčevskih in družinskih načel in pristopov k vzgoji. Zato je tudi pomembna jasna in spoštljiva komunikacija med vzgojitelji in starši. Starši vsakodnevno dobivajo informacije o otrokovih dejavnostih v vrtcu, njegovem počutju in poteku razvoja. Program vrtca in dejavnosti, ki jih načrtujejo vzgojitelji, spodbujajo učenje socialnih veščin in čustvene samokontrole, obvladovanje frustracij, jeze. Vzgojitelji ne posegajo vedno v konflikte med otroki tako, da bi jih namesto njih razrešili, pač pa spodbujajo otroke, da sami rešujejo svoje težave. Otroke spodbujajo tudi k samooceni lastnega vedenja in njegovega vpliva na počutje in vedenje drugega otroka ali odraslega.

4. Predšolsko okolje je strukturirano, čeprav se morda ne zdi tako.

Strukturirano okolje in rutina pomagajo otrokom, da se v vrtcu počutijo varne in jim omogočajo predvidljivost. V takih pogojih so lahko bolj sproščeni in usmerjeni na prijateljevanje in sproščeno, spontano igro z drugimi. To ne pomeni, da obstaja veliko pravil ali da odrasli nenehno usmerjajo njihove dejavnosti. Nasprotno, ta struktura je otrokom v veliki meri nevidna. Prostor je organiziran tako, da spodbuja socialno interakcijo in zmanjšuje konflikte.

5. Otrok lahko izbira med dejavnostmi.

Okolje v vrtcu je strukturirano v tako imenovane kotičke, ki otrokom omogočajo zadovoljiti različna interesna področja (npr. kotiček dom, likovni kotiček, bralni kotiček, konstrukcijski kotiček, kotiček za umirjanje in še bi lahko naštevali). Tako imajo otroci možnost izbire med dejavnostmi. Otroka, ki brezciljno tava, spodbujamo, naj izbere tisto, kar ga zanima. Tako je večino časa aktiven. Vzgojitelji pa so še posebej pozorni na otroka, ki ne zna pristopiti k igri z drugimi, in mu ponudi različne poti in strategije, kako se pridružiti skupini.

6. Otrok se nauči skrbeti zase in za druge.

Otrokov občutek samostojnosti in lastne vrednosti raste, ko se nauči skrbeti zase in pomagati drugim. Vzgojitelji nagovarjajo otrokovo željo po “resnem delu” tako, da mu ponujajo veliko možnosti za pomoč v igralnici (na primer pred jedjo pripraviti mizo). Otrok ob vzgojiteljevih spodbudah sam poskrbi za lastno higieno (npr. umivanje rok, zob,…) in zase (npr. sam se obleče, obuje,…), sam skrbi za svoje stvari, igrače,… Pospravi igrače, preden prične z novo dejavnostjo. Vzgojitelji otroka tudi spodbujajo, da pomaga drugim otrokom, mlajšim, šibkejšim, otrokom s posebnimi potrebami ali otroku, ki se šele uvaja v vrtec. Otrok pa se z bivanjem v vrtcu priuči tudi vedenja, ki je potrebno za uspešno delovanje v skupini. Na primer, poslušati, medtem ko drugi govorijo, počakati na vrsto in osredotočiti pozornost na vzgojitelja in njegova navodila.

7. Vrtec spodbuja jezikovne in kognitivne spretnosti otroka.

Jezikovne spretnosti predšolskih otrok se najbolj razvijajo v “jezikovno bogatem” okolju. Med 3. in 5. letom otrokov besedni zaklad poraste z 900 na 2500 besed, njegovi stavki pa postanejo daljši in bolj zapleteni. Vzgojitelji s premišljenim oblikovanjem vprašanj, premišljeno izbrano leposlovno in znanstveno literaturo ustrezno starosti otrok, z veliko pogovora in opisovanja, pripovedovanja, branja in »pisanja«, petja, dramatiziranja, … spodbujajo razvoj otrokovih jezikovnih in komunikacijskih veščin. Jezik kot orodje za sporazumevanje in učenje je v vrtcu prisoten ves čas, ne glede na dejavnosti, ki se izvajajo in je oblikovan tako, da otroka spodbujajo tudi k razmišljanju- sklepanju, povezovanju, razvrščanju,… ter k metakognitivnim spretnostim. Kognitivne sposobnosti otroka se krepijo tudi z izvajanjem številnih praktičnih dejavnosti, kjer mora pozorno opazovati, postavljati vprašanja, iskati in preizkušati svoje ideje ali rešiti težave. Tudi če je otrokovo razmišljanje še na konkretni, čutni, pogosto nelogični in »magični« ravni (na to kažejo njihova pojasnila na različna vprašanja kot so npr. zakaj se ljudje staramo- ker imamo rojstne dneve), se jih z raziskovanjem, opazovanjem, preizkušanjem spodbuja, da dosegajo osnove višjih ravni mišljenja.

8. Vrtec spodbuja otrokovo radovednost in igro.

Vzgojitelji pri načrtovanju aktivnosti v skupini izhajajo iz potreb in interesov otrok. Pred tem je pomembno, da otroke dobro spoznajo, jih opazujejo, slišijo in upoštevajo njihove ideje. Z otrokovo aktivno vlogo že pri načrtovanju, spodbujajo motivacijo za učenje, širjenje interesov, radovednost,… Tako je lahko tudi preprost, naključen dogodek  (na primer otrokovo odkritje polža na sprehodu) vznemirljiva priložnost za učenje. Otroci v predšolskem obdobju imajo zelo aktivno domišljijo in se veliko učijo preko igre- funkcionalne, simbolne in namišljene. Otrok v igri vadi številne socialne in kognitivne spretnosti. Da se čimbolj spodbuja otrokova domišljija in igra, je v vrtcu veliko materialov in pripomočkov, ki k temu pripomorejo- npr. različni kostumi, igralni “rekviziti”, pomanjšani gospodinjski in drugi predmeti ter tudi veliko nestrukturiranega materiala (škatle, naravni material,…). Tako se ob vseh teh spodbudah tudi igra razvija od bolj individualne in enostavne, k skupinski in kompleksni.

9. Vrtec krepi pred-matematične in pred-opismenjevalne spretnosti.

Pri predšolskem otroku se z odraščanjem vedno bolj veča interes za matematične, bralne in opismenjevalne veščine. Tudi sami si želijo usvojiti veščine, ki jih cenijo njihove družine in okolje- branje, pisanje, računanje, … Tem veščinam bi lahko rekli kar šolske ali akademske. Da bi zadovoljili otrokove akademske potrebe, vrtec ponuja tudi široko paleto iger in dejavnosti, s katerimi otrok pridobiva predmatematične in predopismenjevalne veščine. Npr. branje različnih vrst besedila (zgodb, pesmic, navodil, tabel, preglednic, …), pripovedovanje ob sliki, prepevanje pesmi, različne glasovne igre, dramatizacije, učenje rim in napevov; vse to jim pomaga opaziti različne zvoke v besedah in okolici. Vključevanje otroka v pogovor spodbuja njegovo poslušanje, razumevanje, jezikovno znanje in zavedanje (predopismenjevalne veščine). Igre z ujemanjem, razvrščanjem, s štetjem in družabne igre gradijo otrokovo razumevanje števila, kategorij in zaporedja, kar podpira poznejše učenje matematike. Sestavljanje ugank otroke spodbuja, da opazijo vzorce, načrtujejo vnaprej in rešujejo težave. Te veščine so v vrtcu sistematično in premišljeno vključene v dnevne dejavnosti in se ne pojavljajo kot izolirane ali občasne aktivnosti.

10. Vrtec spodbuja gibalni oz. motorični razvoj otroka.

Še posebej v obdobju uporabe tehnologije, in sedaj v času omejevalnih ukrepov mnogi strokovnjaki ugotavljajo, da otrokom kritično primanjkuje fizična kondicija, izrazito pa se slabšajo motorične spretnosti, še posebej koordinacija. Vrtec z dnevnim zagotavljanjem različnih gibalnih aktivnosti (tek, igre z žogo, hoja, ples, plezanje, lazenje, kotaljenje,… z vadbenimi urami, s sprehodi in z bivanjem v naravi, v gozdu) otroku omogočajo zadovoljiti potrebo po gibanju, razvijanju ravnotežja, telesne koordinacije in orientacije ter koordinacije oko-roka. Poleg tega pa otrok zadovolji tudi potrebo po raziskovanju okolja ter lastnih telesnih zmogljivosti. Dnevno se izvajajo tudi dejavnosti, s katerimi otrok razvija fino motoriko (gnetenje, mečkanje, trganje, striženje, navijanje, nizanje, šivanje, natikanje, risanje, barvanje, …), ki je posebej pomembna za vse ročne spretnosti in pisanje.

Ko se boste torej odločali o vključitvi otroka v vrtec ali o izpisu otroka iz vrtca, imejte torej najprej v mislih koristi za otrokov razvoj. Če se sami težko odločite, pa vam vsekakor svetujemo pogovor s svetovalno službo vrtca, vzgojiteljico ali s starši, ki imajo otroka v vrtcu.

In bodite prepričani, da ste se v danem trenutku zagotovo odločili prav… ZA VRTEC!